Jalovec 2645m

12,90

 

Jalovec je z 2645 m šesti najvišji vrh v Sloveniji. Leži v Julijskih Alpah in s svojo mogočnostjo že od nekdaj privablja pohodnike in plezalce. Eden klasičnih pogledov na Jalovec je iz Slemenove špice, ki je v jeseni z “zlatimi” macesni zelo obiskana pohodniška točka. Jalovec je v grbu Planinske zveze Slovenije. 

Skodelica s sublimacijskim tiskom je primerna za uporabo v mikrovalovni pečici in se lahko pere v pomivalnem stroju z neagresivni čistili, za daljšo obstojnost pa je boljše ročno pomivanje.

Motivi na Alpski skodelici so skrbno, ročno narisani doma z digitalnim pisalom, zato so dizajni posebni in unikatni.

Lončki s prostornino 300 ml so na voljo v beli, temno modri, zeleni, oranžni in rdeči barvi. Za vse ostale želje (dodatna besedila na izdelku, večje količine naročila, motivi po dogovoru….) nas lahko kontaktirate.

Vse slike na spletni strani so simbolične. 

JALOVEC 2645 m

Jalovec je 2645 m visoka gora in s tem šesti najvišji vrh v Sloveniji. Leži v Julijskih Alpah in leži med alpskimi dolinami Tamar, Loška Koritnica in Trenta. Sosednje gore so Mangart, Travnik, Šite, Mojstrovke in Rateške Ponce.   

Pohodniško: na Jalovec vodijo zelo zahtevne označene poti.

Plezalsko: plezalne smeri v Jalovcu pa so med znamenitimi klasičnimi smermi. Najbolj znani plezalni smeri sta Hornova smer, preplezana že leta 1909 (Ferdinand Horn) in Severovzhodni raz, preplezan leta 1932 (France Ogrin in Igor Omerza). SV raz je ponovil Comici – Comicijeva varianta.  

Severno steno Jalovca so že leta 1927 preplezali  Pavla Jesihova, Joža Čop in Miha Potočnik.   

Prvi pristopi: prvi obiskovalci, ki so raziskovali pobočja Jalovca so bili trentarski divji lovci in pastirji. Sam vrh naj bi prvi osvojil leta 1875 Karl Wurmb z trentarskim gonjačem Miho Črnutom in gorskim vodnikom Andrejom Strgulcem. Kasneje je na vrh Jalovca pristopil tudi dr. Kugy v spremstvu Mihe Črnuta in gorskega vodnika Kende. 

Rapalska meja: v obdobju med obema vojnama je preko vrha potekala rapalska meja, eno od bližnjih italijanskih vojaških opazovalnic pa so leta 1950 preuredili v Zavetišče pod Špičkom (2064 m).

Literatura: v literaturi ga omenjajo številni planinski pisatelji, med drugim tudi Evgen Lovšin.

 

Barva

bela, svetlo zelena, temno modra, oranžna, rdeča